[et_pb_section admin_label=”section” fullwidth=”on” specialty=”off” transparent_background=”off” background_color=”#831478″ inner_shadow=”off” parallax=”off” parallax_method=”off”][et_pb_fullwidth_header admin_label=”Fullwidth Header” title=”Najpogostejša vprašanja in odgovori” background_layout=”dark” text_orientation=”left” header_fullscreen=”off” header_scroll_down=”off” parallax=”off” parallax_method=”off” content_orientation=”center” image_orientation=”center” custom_button_one=”off” button_one_letter_spacing=”0″ button_one_use_icon=”default” button_one_icon_placement=”right” button_one_on_hover=”on” button_one_letter_spacing_hover=”0″ custom_button_two=”off” button_two_letter_spacing=”0″ button_two_use_icon=”default” button_two_icon_placement=”right” button_two_on_hover=”on” button_two_letter_spacing_hover=”0″] [/et_pb_fullwidth_header][/et_pb_section][et_pb_section admin_label=”section”][et_pb_row admin_label=”row”][et_pb_column type=”4_4″][et_pb_toggle admin_label=”1″ title=”Nepopolna dokumentacija proizvajalca?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Če proizvajalec (pri novi opremi) ni podal navodila za vzdrževanje, katerih sestavni del so vodila za izvedbo pregledov in preskusov, je nekaj narobe. Pri tem je potrebno pri proizvajalcu posredovati. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”2″ title=”Kritična neskladnost. Vemo da se da %22vozit%22 s mejno neskladnostjo. Npr: kotel, premostimo varovanje nivoja…. In zadaj je cela proizvodnja. Ali mi, kot TUV priglašeni organ in/ali kot organ za periodiko, lahko rečemo: uporabnik, s tem kotlom ne smete obratovati. Kakšen je postopek naprej?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Za varno obratovanje je odgovoren uporabnik. Organ to vpiše v poročilo in poda ugotovitve njemu na znanje. Potem je vse na uporabniku. Upravni organ mu z odločbo odredi izvesti potrebne ukrepe, ki jih je organ predvidel, mu poda celo kazen, ne more pa mu prepovedati obratovanje. S tem, ko je država odgovornost predala uporabniku, mu ne daje več obratovalnih dovoljenj, torej mu jih ne more odvzeti. Ga lahko samo kaznuje. Če bo takih primerov več, bo strokovna komisija MG predlagala drugačne ukrepe v prihodnje. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”3″ title=”Kako postopati pri opremi z nizko stopnjo nevarnosti?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Opremo z nizko stopnjo nevarnosti je potrebno pregledovati v skladu z navodili proizvajalca ali presojo organa za preglede. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”4″ title=”Kaj mora narediti uporabnik obstoječe opreme pod tlakom, ki po Pravilniku o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom, spada v opremo z nizko stopnjo nevarnosti in se jo je do sedaj pregledovalo v skladu s starim pravilnikom ter ima izdano knjigo pregledov?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] V PPP je določeno, da se režim pregledovanja ne spreminja. Opremo z obratovalnim dovoljenjem je potrebno pregledovati naprej, čeprav sedaj spada pod opremo z nizko stopnjo nevarnosti. V nekaterih primerih lahko organ določi, da se oprema ne pregleduje več pod pogoji visoke stopnje nevarnosti; to pomeni, da jo pregleduje in zanjo skrbi uporabnik. To so: (npr.) izločevalci kondenzata v cevovodih… [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”5″ title=”Kdo določi roke in lahko izvaja preglede in preizkuse nove opreme pod tlakom, ki po novem pravilniku spada v opremo z nizko stopnjo nevarnosti? V navodilih običajno roki niso določeni. Odredba o enostavnih tlačnih posoda v prilogi II – Navodila za uporabo – od proizvajalca ne zahteva določitve rokov za periodične preglede in preizkuse, kot to zahteva Pravilnik o tlačni opremi?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Lahko opredeli organ na podlagi predpisov, ki so veljali v času proizvodnje take tlačne opreme. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”6″ title=”Kako postopati v primeru, da OPT, ki je bila na dan uveljavitve Pravilnika o pregledovanju in preskušanju OPT v obratovanju, vendar pa zanjo ne obstaja nobena ali nepopolna dokumentacija. Izdelan pa je bil 1 pregled pri proizvajalcu?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Vse kar bo že v uporabi (tudi v primeru brez papirjev), naj bi se smatralo za ustrezno in ne bo podloženo ugotavljanju skladnosti – razen v kolikor nacionalna zakonodaja ne določi drugače. Njihovo mnenje glede opreme v obratovanju brez papirjev je, da se organ za ustreznost opreme obrne na zakonodajo, ki je bila veljavna v času nastanka te opreme. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”7″ title=”Tlačne posode-zrak, so bile pred uveljavitvijo zakonodaje dane v uporabo vendar ne prijavljene, njihova meja pa je nad 300 bar.l in manj kot 3000 bar.l. Ali je potrebno takšne posode prijaviti po novi zakonodaji?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] DA. Če oprema nima obratovalnega dovoljenja, PPP (22. člen); se lahko da v obratovanje, če priglašeni organ ugotovi, da oprema izpolnjuje bistvene varnostne zahteve iz pravilnika o tlačni opremi. Meja nizka-visoka stopnja nevarnosti je po starem tudi določena, vendar drugače, nižje (200 oz. 300 bar x l ). ENAKO VELJA ZA OPREMO, KI JI JE OBRATOVALNO DOVOLJENJE PRENEHALO VELJATI. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”8″ title=”Kakšen je postopek, ko je bila enkrat posoda prijavljena na MG, za odjavo tlačne posode?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Odjava ni potrebna. MG vzpostavlja novo evidenco na podlagi evidenčnih listov in evidenčnih številk. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”9″ title=”Če tlačni pribor, Varnostna oprema (varnostni ventili, drugi ventili…) nimajo ustrezne dokumentacije, oziroma niso potrebno označeni, ali jih je potrebno zamenjati? Ali je potrebno pri tlačnem (trdnostnem) preizkusu zamenjati zaporni ventil, v kolikor na njem niso vidni ustrezni podatki? Ali zaporni ventil preizkušamo v sklopu cevovoda?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] DA. Vgrajena tlačna oprema mora biti ustrezno certificirana v skladu s Pravilnikom o tlačni opremi, to pa mora biti jasno prepoznavno. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”10″ title=”Ali je lahko pogodba podpisana za določen čas?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Načeloma DA. Zaradi kontinuitete, kvalitete pregledovanja je priporočljivo, da se pogodbe podpisujejo za nedoločen čas. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”11″ title=”Kakšne so posledice, če je organ »urgentno« izvedel pregled, namestil nalepko, uporabnik pa s pogodbo zavlačuje, oz. jo celo ne podpiše? Ali je dovoljeno izvajati pregledovanje in preskušanje brez pogodbe?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] NE, ker sitem ne izpolnjujemo zahtevam iz PPP. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”12″ title=”Ali lahko lastniki, če želijo opremo preizkušajo sami z lastno opremo?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Načeloma DA, če gre za opremo z nizko stopnjo nevarnosti. V tem primeru je uporabnik dolžan zagotavljati varno obratovanje. Če se čutijo sposobne, lahko to sami opravljajo, vendar se načeloma to odsvetuje, še posebej pri opremi, kjer je meja med nizko in visoko stopnjo majhna. Pri opremi z visoko stopnje nevarnosti to ni mogoče izvajati! [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”13″ title=”Ali lahko kdo drug namesto organa opravlja storitve v smislu priprave za preglede in preskuse, itd… ?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Za organa ali uporabnika lahko opremo za pregled in preskus pripravi tudi tretja oseba, vendar postopek – metoda mora biti v skladu z direktivami organa, le ta pa mora izvesti preglede in preskuse v skladu s to metodo. Ni nujno, da je oprema za preskus…. v lasti organa, mora pa biti ustrezno kalibrirana. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”14″ title=”Kakšne so periode pregledov za opremo pod tlakom? Ali se roki pregledov glede na dosedanjo prakso lahko v nekaterih primerih avtomatično podaljšajo ali ne?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Za opremo z obratovalnim dovoljenjem so roki pregledov nespremenjeni. Pri novi TO pa so roki določeni s strani proizvajalca oz. so podani v PPP. Avtomatično se roki pregledov ne morejo podaljševati, skrajšujejo pa se lahko v skladu z presojo organa. Spremembo rokov je potrebno opredeliti v katalogu ukrepov. V skladu s PPP pa lahko na pobudo uporabnika roke podaljšata samo proizvajalec IN organ za preglede. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”15″ title=”Kdo postavi rok za odpravo pomanjkljivosti in kako dolg bo ta rok?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Rok je odvisen od ocene varnosti obratovanja, ki jo določi organ. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”16″ title=”Kdaj se opravi uvodni pregled in kakšen pomen ima?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Uvodni pregled se opravi ob prvem obisku organa pri uporabniku. Je obvezen za opremo z visoko stopnjo nevarnostjo. Opravi se v skladu s PPP. Poleg tega je potrebno izdelati tudi seznam opreme pod tlakom. Rezultat uvodnega pregleda je zapisnik, kjer se ugotovi, da oprema poseduje ustrezno dokumentacijo in je z njo skladna, da ni prestavljena in ima ustrezno opremo. Pri novi TO je potrebno ugotoviti, da je izdelana v skladu s pravilnikom o tlačni opremi, da ima vso potrebno opremo, dokazila o skladnosti. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”17″ title=”Kako izvesti uvodni pregled, če za tlačno opremo obstaja knjiga pregledov, ne pa tudi dokumentacija proizvajalca?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Pri novi opremi mora dokumentacija obvezno obstajati. Pri opremi z obratovalnim dovoljenjem, se iz dokumentov, zapisov (kotelne knjižice…) da razbrati osnovne podatke, ki so pomembni za izvedbo pregleda in izdelavo ustrezne dokumentacije in zapisov (ev.list…). [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”18″ title=”Kakšna je razlika med uvodnim pregledom in prvim pregledom, kot smo ga poznali nekoč?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Inšpektor je izdal obratovalno dovoljenje. Pri uvodnem pregledu, pa organ ugotavlja, za kaj je prevzel odgovornost. Pri tem mora tudi ugotavljati skladnost v vseh tehničnih ozirih. V primeru neskladnosti mora uporabnika na to opozoriti! Uporabnik je sam dolžan neskladnost odpraviti, če v pogodbi ni drugače opredeljeno. Neskladnost je potrebno preveriti pri izvajalcu-proizvajalcu, ki mora neskladnosti odpraviti. Bistvena razlika je v tem, da organ poda uporabniku nasvet (ali na obratuje), medtem ko je inšpektor podal uporabno dovoljenje. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”19″ title=”Kakšen je postopek pri tlačni opremi, ki je v tujini obratovala, nima CE (izjave o skladnosti) in je pripeljana v Slovenijo?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] To opremo ni dovoljeno dati v obratovanje, če priglašeni organ ni zanjo (na mestu postavitve) izdal ustrezno mnenje v smislu; da oprema izpolnjuje bistvene pogoje iz PTO. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”20″ title=”Ali je po novi zakonodaji potrebno izvajati notranji pregled in tlačni preskus tudi varnostne opreme in tlačnega pribora?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] DA, ker je v PPP varnostna oprema in tlačni pribor spada pod tlačno opremo, le ta pa predpisuje periodične preglede tlačne opreme. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”21″ title=”Kdo in pod kakšnimi pogoji ugotavlja primernost zamenjave varnostnega ventila z novim? (ni mogoče zamenjati ventil z istim tipom in proizvajalcem)” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Navadno se v.ventil zamenja, ko ventil pravilno ne funkcionira in/ali ni primeren za opremo pod tlakom. Da ne funkcionira, ugotavlja tisti, ki je imenovan za preskušanje ventilov, ustreznost pa preverja organ za preglede. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”22″ title=”Tlačna posoda za komprimiran zrak je izdelana v skladu s JUS pravilniki za katero je bilo izdano potrdilo o pregledu konstrukcije prvem tlačnem preizkus pri proizvajalcu, vendar zanjo ni bilo izdano obratovalno dovoljenje v obliki knjige pregledov. Tlačna posoda ima osnovne podatke V=200 l, p=10 bar. Takšna oprema pod tlakom po sedaj veljavnih pravilnikih ne zapade v visoko stopnjo nevarnosti. Po našem mnenju za takšno opremo ni potrebno pridobiti evidenčne številke. Ali je zadosti, da se razvrsti tlačna posoda v nizko stopnjo nevarnosti in se zanjo izda zapisnik o opravljenem pregled in preizkusu?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Če sodi posoda, skladno s 4. in 5. členom pravilnika 45/04, glede stopnje nevarnosti med posode z nizko stopnjo nevarnosti, je ni potrebno evidentirati. Zadostuje torej omenjeni zapisnik. Varno obratovanje posode je stvar uporabnika. Lahko se odloči tudi za redne periodične preglede. V vsakem primeru pa so obvezni pregledi, ki jih predpiše proizvajalec. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”23″ title=”Podjetje katero se ukvarja z vzdrževanjem opreme pod tlakom je skrbnik tlačne opreme večih podjetij in skrbijo za dokumentacijo, ter druge formalen postopke. S svojimi hčerinskimi podjetji imajo sklenjeno pogodbo o vzdrževanju, ter dogovarjanju z organom za periodične preglede o opravljanju pregledov. Ali je potrebno skleniti pogodbo o pregledovanju in preskušanju (Ur.l. RS 45/04, 6.člen) z vsakim uporabnikom posebej pogodbo o sodelovanju? Ali je možno skleniti skupno pogodbo med organom za periodične preglede in podjetjem, katero se ukvarja z vzdrževanjem?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Ker nisem pravnik bom na vaše vprašanje odgovoril čisto laično. Način sklenitve pogodbe je verjetno odvisen od vsebine pogodb, ki so sklenjene med krovnim podjetjem in hčerinskimi podjetji. Osnovno vprašanje je kdo je uporabnik opreme pod tlakom. V primeru rezervoarjev za UNP so to npr. distributerji kot latniki opreme pod tlakom in OPP sklene pogodbo z njimi, ne pa z dejanskimi uporabniki. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”24″ title=”Kakšen je postopek po prenehanju obratovanja tlačne posode?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Če posoda z ev. številko ne obratuje več je to potrebno sporočiti MG v osmih dneh. Na MG se črta iz evidence opreme pod tlakom. Lahko pa se z obratovanjem posode preneha začasno. Tudi to je potrebno javiti MG ker je v primeru, da posoda ne obratuje več kot eno leto, potrebno opraviti pregled pred ponovnim obratovanjem. V kolikor utemeljeno sumite, da posoda, ki naj bi, po navedbi uporabnika, prenehala obratovati, še vedno obratuje, je to seveda v nasprotju s pravilnikom in bo to pristojni inšpektor ustrezno sankcioniral. Ker gre za morebitno ogrožanje varnosti ljudi vam priporočam, da nam takšna zapažanja (seveda preverjena) sporočite, da bi lahko primerno ukrepali. [/et_pb_toggle][et_pb_toggle admin_label=”25″ title=”Ali je potrebno opremo NSN prijaviti na Ministrstvo?” open=”off” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid”] Pri kontroli podatkov na evidenčnih listih sem opazil, da uporabniki prijavljajo ministrstvu tudi obratovanje tlačnih posod, ki sicer po obratovalnih karakteristikah sodijo v opremo z nizko stopnjo nevarnosti in takšne opreme, skladno s 5. členom pravilnika 45/04 niso dolžni prijaviti. Sodim, da pravilnik v tem primeru morda ni dovolj jasen, zato bom v nadaljevanju poskusil zadevo pojasniti. Skladno s 5. odstavkom 22. člena ostane program pregledov za “stare” tlačne posode načeloma nespremenjen. Če želi uporabnik uskladiti program periodičnih pregledov s pravilnikom 45/04, mora opredeliti nov program pregledov. Zadeva je jasna, v kolikor gre posodo, ki jo je bilo potrebno prijaviti po prejšnjem in novem pravilniku. V nekaterih primerih pa gre za tlačne posode, katerih obratovanje po 5. členu pravilnika 45/04 uporabnik ni dolžan prijaviti MG, ker sodijo v nizko stopnjo nevarnosti. Nov program pregledov v tem primeru lahko pomeni, da posode ne bo več pregledoval “po starem”, ampak po določilih novega pravilnika 45/04. Organ za periodične preglede (OPP) je dolžan v tem primeru ustrezno informirati uporabnika. Uporabnik se lahko odloči, da bo posodo prijavil MG in še naprej opravljal redne periodične preglede na osnovi pogodbe z enim od OPP. Lahko pa se odloči, da posode MG ne bo prijavil, vendar ga to ne odveže odgovornosti za njeno varno obratovanje. Na posodi mora še vedno opravljati preglede in preskuse, ki jih je predpisal proizvajalec in to tudi primerno dokumentirati za primer inšpekcijskega nadzora. Prosim, da v primerih, ko gre za posode z nizko stopnjo nevarnosti, uporabnika informirate o teh dveh možnostih in MG pošiljate le evidenčne liste za posode z visoko stopnjo nevarnosti (obvezno) oz. za posode z nizko stopnjo nevarnosti, vendar le v primerih ko uporabnik, kljub temu, da to ni dolžan storiti, želi opremo pod tlakom prijaviti oz. evidentirati pri MG in opravljati redne periodične preglede na osnovi pogodbe z OPP. V tem primeru je to potrebno posebej poudariti v spremnem dopisu ob pošiljanju evidenčnih listov. [/et_pb_toggle][/et_pb_column][/et_pb_row][/et_pb_section]