Že dolgo časa tehnologija kot vir pogonske ali toplotne akumulirane energije uporablja stisnjen fluid. Če pogledamo okoli sebe, v stavbe in v infrastrukturo, ki zagotavlja naše komfortno bivanje, hitro ugotovimo, da nas obkrožajo različni cevovodi, posode, rezervoarji, ki morajo za opravljanje svoje funkcije delovati pod tlakom.

Parne lokomotive so bile ene prvih naprav, ki so uporabljale stisnjeno paro za pogon, to pa je bila tehnologija, ki je povzročila industrijsko revolucijo. Tovrstne kurjene ali drugače ogrevane naprave so še danes parni kotli, generatorji, sterilizatorji, avtoklavi, procesni reaktorji, pregrevalniki pare in vode. Papirniška in tekstilna industrija za proizvodnjo uporablja vrteče se parne valje.

Do naštetih uporabnikov pa fluid pod tlakom prenesemo s pomočjo cevovodov.

Druge vrste opreme pod tlakom so tlačne posode, v katerih se pod tlakom največkrat shranjuje stisnjen zrak. Za izvajanje raznih opravil ima skoraj vsak doma že kompresor s tla
no posodo.

Seveda pa se v tlačnih posodah shranjujejo tudi utekočinjeni plini iz zraka (kisik, argon, CO2, dušik…), pa tehnični plini, ki so vodik, acetilen, klor, amonijak in freon. Zadnja dva se uporabljata v sistemih za hlajenje. Nekateri fluidi so zelo nevarni za zdravje ljudi in škodljivi za okolje. V preteklosti so bili primeri okoljskih nesreč tudi v Sloveniji.

Za tehnološke procese in namene ogrevanja v tlačnih posodah shranjujemo tudi UNP – utekočinjen naftni plin, propan, butan in zemeljski plin.

V pivovarnah na primer uporabljajo tlačne posode tudi za fermentacijo piva.

Opremo pod tlakom sestavljajo različni sklopi in deli, ki imajo svoje funkcije. V to kategorijo spadajo tudi tlačni pribor: industrijski ventili, tlačna in temperaturna merila, regulacijski in reducirni ventili, izpustne naprave… in varnostna oprema: varnostni ventili, membrane, kontrolni CSPRS sistemi….

V tlačnih posodah, polnjenih s plini in parami je akumulirano veliko energije, zato lahko tlačno posodo smatramo kot bombo. Pri načrtovanju, vgradnji in obratovanju opreme pod tlakom mora biti zato varnost na prvem mestu.

Da bi zaščitili ljudi, preprečili gmotno škodo in zavarovali okolje, so bili že pred več kot 100 leti vzpostavljeni predpisi in standardi, ki so določali načrtovanje in postavitev sklopov tlačne opreme. S tem so bili vzposavljeni tudi načrti rednih, periodičnih pregledov in preskusov opreme pod tlakom v obratovanju.

V Sloveniji Energetski zakon določa nadzor nad dajanjem te opreme na trg, postavitvijo sklopov tlačne opreme, ter izvajanjem nadzora pristojnega inšpektorata Republike Slovenije za področje energetike.

Pravilnik o tlačni opremi določa, da se kontrola nad načrtovanjem in proizvodnjo izvaja že pri proizvajalcu.

Področje kurjene ali drugače ogrevane opreme pod tlakom pokriva tudi Pravilnik o tehni
nih normativih za postavitev, nadzor ter varno in zanesljivo obratovanje kurjene in druga
e ogrevane tla
ne opreme.

Vrste, postopke in roke periodičnih pregledov in preskusov opreme pod tlakom pri dajanju v uporabo in v uporabi, določa Pravilnik o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom Ur. l. RS 92/08 (v nadaljevanju Pravilnik) . V njem so navedene tudi dolžnosti uporabnika opreme pod tlakom.
V okviru zagotavljanja nadzora nad varnim obratovanjem periodične preglede in preizkuse izvajajo akreditirani in s strani Ministrstva za gospodarstvo imenovani Kontrolni organi.

Slovenska akreditacija vrši presoje sistema kakovosti Kontrolnih organov, nadzor nad rednim usposabljanjem osebja in ustreznosti pripomočkov in preskusne opreme, ki se pri pregledovanju in preskušanju uporablja.

Nadzor nad uporabnikom opreme pod tlakom in izvajanjem periodičnih pregledov v skladu z zakonodajo, izvaja pristojni inšpektorat Republike Slovenije za področje energetike. Uporabnik mora hraniti vso dokumentacijo, vključno z rezultati pregledov in jo po potrebi predati inšpektorju na vpogled.

V Sloveniji je to področje dobro urejeno, vendar je Kontrolnih organov je v primerjavi z drugimi državami EU pri nas bistveno preveč. Zato se postavlja pod vprašaj kakovost izvedene periodične kontrole. Obstaja pa še nekaj perečih problemov:

  • Zaradi težkih gospodarskih razmer se prevečkrat dogaja, da se roki pregledov zamudijo ali ne izvedejo. Skladno z veljavnim pravilnikom bi morali Kontrolni organi v takih primerih takoj obvestiti pristojni inšpektorat.
  • Vse prevečkrat se tudi dogaja, da popravila ali rekonstrukcije izvajajo nepooblaščeni izvajalci pri čemer pa uporabnik od priglašenega organa tudi ne pridobi ustreznega pozitivnega mnenja, kot zahteva 24. in 25. člen Pravilnika. Največ kršitev se dogaja v primerih popravil ali menjave delov varnostnih ventilov.
  • Veliko je tudi zavajujočih interpretacij o periodiki kontrole varnostnih ventilov. Skladno s Pravilnikom se program pregledov mora izvajati v rokih, ki so bili določeni ob izdaji obratovalnega dovoljenja v obliki matičnega lista, kotelne knjižice ali knjige pregledov. V teh primerih je potrebno varnostne ventile kontrolirati vsako leto. Za sklope tlačne opreme, ki so bili dani v obratovanje z novim Pravilnikom, pa velja program pregledov, kot je določen v Pravilniku.

K sreči je v Sloveniji malo tovrstnih nesreč. Da bi se le tem izognili, mora vsak uporabnik opreme pod tlakom poznati in spoštovati veljavne zakone in omogočiti kvalitetne redne kontrole te opreme. Le ta mora obratovati povsem skladno z navodili proizvajalcev. V primeru rekonstrukcij, popravil, poškodb, pa naj uporabnik vedno sodeluje s proizvajalcem, priglašenim in kontrolnim organom. Tako bo oprema pod tlakom obratovala varno in ekonomično.

Članek Oprema pod tlakom, Finance, 17.2.2012